ZAKAJ SEM VSAK DAN #nasprehodu?

Ker pomaga!

Ker narava zdravi.

Ker je dobro za telo, predvsem pa za glavo.

Ampak, za lažje razumevanje teh povezav, se moraš z njo predhodno malček »skonektat« oz. bolje rečeno »re-konektat«. V naših celicah je namreč ta povezava dodobra zakodirana in vse kar potrebujemo je, da poiščemo ta ključek, ki odklene občutke sreče, ki nam jo lahko nudi le najčistejša oblika bivanja, torej narava kot taka.

S&R 13 10 17-8570

Kdaj ste bili nazadnje na sprehod?

Pa s tem ne mislim le na tistega do trgovine in nazaj – Kdaj ste se pohodniško oblekli, nekam zapeljali in odpravili na večurno raziskovanje narave? Če bi to vprašanje postavili meni 3 leta nazaj, se verjetno ne bi niti spomnila. Pa ne, ker narave ne bi marala – v resnici sem v gozdovih preživela velik del svojega otroštva in še danes se dobro spomnim kako smo s fanti postavljali »bunkerje«. Kasneje sem gozdove rada pretekla po dolgem in počez, vendar sem se bolj kot na okolje, ozirala na uro in na pulz, ki ga je ta pokazala. Ampak sprehodi, gore, energija, ki jo slednje oddajajo,… Ne, to mi je bilo tuje.

Do neke prelomne točke. Ne vem zares kdaj točno. Vem pa kje. V Slovenskih gorah. V teh skritih diamantkih, ki sem jih kasneje začela sistematično odkrivat in zbirat kljukice v svojem dnevniku. Brez ure, brez ihte, brez cilja. Zjutraj v hrib, zvečer nazaj, vmes pa sem v tačkah nabrala kar precej kilometrov. Zakaj? Razlogov je vsaj 100!

Če to prebiraš si Slovenec/Slovenka, srečnež oz. srečnica, ki se je rodila v državi, ki ima v dosegu nekaj sto kilometrov izjemno lepe gore, na drugi strani vinograde in na tretji obalo, ki je ravno tako unikatna. Istočasno pa spadaš v populacijo nacije, ki v povprečju preživi 79% svojega časa v zaprtih prostorih in v povprečju porabi skoraj 4x več časa za gledanje televizije, kot zunanje aktivnosti. Se želiš podpisati zraven?

Ne skrbi, zapis ne nastaja zato, ker te želim okarat! Nasprotno – skozi ta opis želim zbuditi tvojo notranjost, tvojo dušo, ki bi od takšnih aktivnosti imela največjo korist. Če preživiš nekaj ur v naravi, se spotikaš ob korenine in skale (to je verjetno bolj moja realnost, saj sem na trenutke skrajno nerodna), samo zato, da prilezeš do vrha, do izvira manjših potokov in rek, ki se skrivajo v naravi, doživiš posebno izkušnjo. Če imaš s seboj sebi drago knjigo, v kateri se lahko ob teh potokih dodatno izgubljaš in kot bonus preživljaš čas sam/a s seboj ter raziskuješ svoje miselne vzorce; bi na koncu res lahko rekel/rekla, da si imel/a slab dan? Verjetno je bil tole eden daljših stavkov, pa vendar upam, da ti je dal vsaj malček perspektive o tem, kakšna je naša občasna realnost. Govorim namreč o spokojnosti v njeni najčistejši obliki. O priložnosti, ki jo ima vsak izmed nas, da začuti tišino in mirnost.

S&R 13 10 17-8812

Pa vendar, na koncu ne gre le za to: S tem, ko si #nasprehodu in se z istim hashtagom podpišeš tudi na socialnih omrežjih (Instagram ali Facebook) narediš nekaj za otroke iz socialno ogroženih družin. Namreč ZA VSAKO OBJAVLJENO FOTOGRAFIJO bo Bayer doniral 1€ Zvezi prijateljev mladine Moste Polje. Denar se bo porabil za otročke, katerih starši si ne morejo privoščiti, da bi svojim otrokom nudili aktivnosti, ki bi jih bolj povezale z naravo (recimo obisk ZOO-ja).

Gre za najmanjšo stvar, pa vendar je na koncu lahko izkupiček za vse enormen. Vem, da na socialnih omrežjih preživimo veliko časa in če slednjega vsak drug vikend menjamo z dnevom v naravi, katerega oplemenitimo še s pozitivno humanitarno noto, si damo lahko konec dneva en velik »high five«.

 

Vesela bom, če se bo ta zapis delil in dosegel veliko oči.

 

Zakaj? Na socialnih omrežjih dnevno spremljam fotografije ljudi, ki pohajkujejo po naravi in v kolikor bi ti isti ljudje svojim objavam pripisali en preprost hashtag (#nasprehodu), bi lahko pomagali velikemu številu otročkov.

 

Močno verjamem, da je se je z določenimi občutki potrebno spoznati že v zgodnjih otroških letih. Namreč če imaš povezovanje z naravo privzgojeno, potem ga iščeš tudi kasneje, v odrasli dobi. To pa seveda pomeni, da si posledično v odnosu do nje bolj skrben, paziš kaj počneš kot potrošnik in do okolja ne gojiš popolnoma brezbrižnega odnosa. Resnično in iz srca si želim, da bi »naši otroci« v prihodnosti na Mati Naravo pogledali skozi te oči, sicer smo milo rečeno v težavah. In VEM, da bo to zanje lažje, če jo bodo spoznali v letih, ko so za te informacije najbolj dojemljivi in sugestibilni.

Za več informacij o kampanji obiščite njihovo spletno stran.

Ux

S&R 13 10 17-8605

L.SI.MKT.05.2018.2678

CHAPTER 11: SUW-O-W! (Slo)

Postavljena sem bila pred izziv. Baje so naredili avto, ki naj bi pokril vse plati mojega lajfa. Nekajkrat sem ga že srečala na cesti in priznam – zaradi njegovega izgleda, sem se dejansko obrnila prek ramena. Kako pa novi kompaktni SUV Citroën C3 Aircross pokrije moje potrebe dinamičnega lajfa pa sem lahko stestirala, ko se mi je nasmehnila sreča in sem z njim preživela en izjemen vikend.

Continue reading